Le to mu ni šlo v glavo, kako bo v kaki drugi hiši mogel spati kakor v tej, v kateri je »mati« živela in umrla, katera mu je bila kakor očetovska hiša. Da se od Janeza loči, to mu ni moglo biti hudo, ker on ga ni imel rad; le to ga je peklo, da ne bo več teh krav pasel, ki so mu bile edine prijateljice. Šel je tja k Liski, ki je mirno mulila travo ob cesti, obesil se ji je na vrat in je jokal in jokal in govoril: »O ti Liska ti, kdo te bo pasel, kdo te bo vračal, ko mene ne bo!