Ko je bil Pavlek toliko dorasel, da je mlinarjeve krave pasel v bližnjem soseskinem spašniku, pokazal se je drugi del tega čuda, namreč, da so vsi mladi fantalinje, pastirji iz obližnjih vasi, »malemu Francozku« nagajali in mu veliko prizadeli. Ker je bilo znano, kako je v mlin prišel, zvedeli so fantinje od svojih starih doma čudno pravljico o »golidi« ter so mlinskega pastirja sploh »Golida« imenovali. Ti mladi poredneži, starejši in močnejši od ubogega dečka, suvali so ga prav dostikrat po zgledu »mlinskega Janeza«, rekši: »Le dajmo ga, sicer nas bo, kadar doraste, vse z golido pobil kakor njegov oče, hudi Francoz.«