Ponkračevka je sicer zapazila to, skrbelo jo je, kaj bo, če ostane sin vedno tako porednega srca; zato ga je vselej ostro kaznovala, in sicer tem bolj, ker je videla, da je mali Pavlek tih, priden in ubogljiv fant. Pa ker ni mogla povsod biti in svojih otrók ne vedno pred očmi imeti, to kaznovanje ni dosti pomagalo. Ko je bil Pavlek toliko dorasel, da je mlinarjeve krave pasel v bližnjem soseskinem spašniku, pokazal se je drugi del tega čuda, namreč, da so vsi mladi fantalinje, pastirji iz obližnjih vasi, »malemu Francozku« nagajali in mu veliko prizadeli.