Zato tudi ni imel nobenega stanovanja, nobene hiše, kjer bi stalen bil, nego kamor je v vasi prišel, znal je do sklede spraviti se, če so ga povabili, če pa ga niso, stradal je in se ni pritoževal nikdar, z vsem je bil zadovoljen. Denarja ni mogel trpeti pri sebi; zato, kadar je kakove groše zaslužil, nesel jih je nemudoma za slivovec ali drugo žgano pijačo, vino mu je bilo predrago. Tačas ga pa tudi ne bi bil nihče s štirimi volmi prej proč zavlekel, preden je zadnji krajcar šel v krčmarjev žep in, ker kredita pri krčmarju ali pri žganjarju ni imel, moral je v slamo iti; tam je prespal svojo pijanost in za nekaj dni je bil dober delavec.