Vendar je bil tudi med njimi eden original, in ta je bil slepi Lovš. Slep pravzaprav ni bil, ker imel je le desno oko iztečeno, a videl je z levim več nego drugi z obema. Stari Cenek Vitrin, edinec v Volčjaku, ki ga je črtil, tudi ne bi bil pritrdil, da je original ‒ ko bi bil to tujo besedo slišal in razumel ‒ nego dejal bi: ta Lovš je potepin, malopridnost, delopust, ki neslanega kropa ne zasluži in ni vreden, da bi ga volk potipal.