Ta misel me je sentimentalnega naredila. Kakor petnajstletno dekle sem bil čez dolgo časa mehak in zdi se mi, da mi je solza v oči prišla ‒ najneumnejša solza in najmanj moževska ‒ jokajočega sam nad seboj. To vam moram povedati, da si morete le nekoliko bolj predstavljati, kako strašno me je pretreslo, ko sem še tisti večer zvedel, da stanuje res ona tam, kjer je nekdaj upala, a namesto z menoj z onim človekom, ki je mene izdal!