Zapravil sem bil ostanek svojega imetja, življenje v tem kraju brez vse pravne varnosti mi je bilo zoprno in vendar se nisem znal kam premakniti. Kakor satira na moje razmere mi pride pismo od mojega brata, v katerem mi naznanja, da je oče moj umrl že pred dvema letoma, njemu prepustil vse domovje, a da ima slabe letine, povsod nesrečo, da je zabredel v dolg, naj mu torej, ker čuje, da nisem umrl, denarja pošljem. Lopov!