Pišem torej nekemu bivšemu šolskemu kolegi, naj mi pozve, kaj je z njo in ali je mogoče v domovini kje kako meni primerno mesto dobiti. Odgovori mi kmalu, da je za gotovo čul, da se je ona omožila, imena njenega moža ne ve več; kar se drugega dela moje prošnje tiče, obžaluje, da mi ne more nobenega sveta dati. Pristavlja še, da je bilo med mojimi znanci kot gotovost raznesena novica, da sem mrtev, torej mi čestita na življenju, češ mrtvo napovedani še dolgo žive.