Tam sem bil leto dni v zaporu, preden se mi je prav na humorističen način ‒ ne utegnem sedaj tega praviti ‒ posrečilo uskočiti. Ponoči hodeč in po stranskih potih sem prišel v Aleksandrijo in tam po velikih težavah pribežališče našel pri diplomatičnem avstrijskem zastopniku, ki mi je vse obetal, a samo nekatere moje papirje nazaj dobil, a ne mojega premoženja. Za to ni hotel nihče vedeti.