Kratke sanje so to bile, ki prihajajo proti volji človekovi in katere baš tačas ne more podaljšati, kadar bi rad, kakor so sladke, nego majhen šum človeka v resničnost vzbudi in iz duše veselje prežene.« Odreči se sreči, pozabiti ‒ to je bil tako hiter sklep pri njem, kakor je bila prej v ljubezni hitra in nenadna katastrofa v »vinogradu«. Vendar ko mu je njena podoba zopet pred očmi vstala, je ta sklep isto tako brzo padel, krčevito je, brez spanja na svoji postelji ležeč, prijel svoje mehko zglavje in jokal kakor dete.