In nihče svoji usodi ne uteče, pravijo in dostavljajo, da je ljubezen kakor voda, ki se nabere in predere vse pomisleke, s katerimi ji jezove stavi hladni razum. »Ne govori z nikomer, srce moje, tako dolgo, da jaz svoje misli zberem in ti vse povem, česar sedaj ne morem; prenaglo in nenavadno je prišla cela sreča tvoje ljubezni. Če ne bova sama govoriti mogla, pišem ti.«