Drugi dan je bil slučajno zopet četrtek; on gre mimo grede, pozdravi gospico in, misleč na včerajšnji sklep: volja! ‒ hoče dalje iti. Ona ga pokliče in zopet je slonel na plotu in govoril je ž njo prijetne, dasi neznatne reči, dolgo. Ni bilo prav, da ga je klicala.