Kadar je bil Lisec nekoliko bolj udomačen, videl je, da je tudi gospica Lina premagala dekliško bojazljivost in bila jako veselega temperamenta, to seve, kadar so bili sami, t. j. kadar je stara gospa prej vstala in spat odšla. Ali je mogoče, da bi mlad človek sedel nasproti lepega, či stega, nedolžno deviškega obrazka in ga ne pogledoval, občudujoč krasne linije in forme, katere je risala sama božja roka, največja umetelnica. Lisec je tako sedeval.