Ko vkupe sedita, začne stari doktor Lisca izpraševati o njegovih razmerah, kakor ga je nekdaj grajska teta izpraševala. Počasi se tako med njima začne pogovor, ki je bil od prejšnjega osornega in zbadljivega starčevega vedenja povsem različen in je dobil celo prijateljsko lice. Doktor je bil zgovoren in beseden, ni mu zmanjkalo ni vprašanj ni opomb; samo o sebi ni govoril.