»Moja postelja je vam z veseljem na službo dana, gospod doktor,« reče Lisec. »Sedaj sem že na zofi in sem morda celo vesel, da mi žareče oglje na grešno glavo zbirate.« Ton, s katerim je starec govoril, je bil vedno sarkastičen, sicer dobrovoljen in vendar na pol žaljiv.