Stara mati, ki se je dozdaj še nekoliko premagovala, morda zato, ker je upala še kaj izprositi, bila je kakor iz uma, ko je videla, da je edina njena priča izgubljena, priča, ki jo je toliko let hranila. Župan, ki je prišel blizu, povedal je, da je hotel gospod Sova imeti nekovo pisanje, katero so našli pri Domnu, in da ga je vzel še ponoči, ko se ni Domen zavedal. »Jaz grem k njemu!« rekla je starka in je štrevcala po treh proti gradu, tipaje s palico pot pred seboj.