Tudi je pravila, da je precej za gospodom pritaval iz koče v okolici dobro znani berač Urh s Kostela; da je potlej ona omenjenemu beraču nalašč in še posebej daru dala, dober kos klobase mastnice (a Bog vedi, da ne iz radovednosti); da ji je Urh sicer povedal, kje je bil skrit in kako je poslušal, kako je govoril gospod Sova stari osebenjici; da pa nikakor ni hotel povedati ji, kako je govoril graščak in kaj. Ta novica bi bila gotovo storila pomenka za dva zimska večera dovolj, ko ne bi bila omenjena tetka na glasu, da rada nareja iz muhe konja. Tako pa ji tedaj večji del vaščanov ni hotel verjeti.