»Še ta večer grem!« odgovori hlapec. »Bog me varuj, da bi vam bil za nadlego, rajši nečem živeti pri ljudeh kakor po sili; in verjemite mi, za zdajle bi bili vi meni večjo dobroto storili, ko bi me bili pustili, da bi se bil rodil v resi sredi gozda in tam umrl.« Jurcu, ki ni bil napačen mož prav za prav, segle so te besede v srce.