Njegova postava ‒ bil je velik, rdečega lica, nosil je toliko trebuha, da se je dalo spoznati, da ne goni sam za brazdo voličev ‒ ta je popolnoma pristovala k drugim lastnostim, vnanjim in notranjim. Premožnejši ko drugi sosedje, je kakemu revežu tudi včasih frakeljček na upanje natočil in, čeravno se taki dolžniki niso nič posebno kaj podvizali, da bi svoje dolgove poravnali, imel je vendar Obrščak vsaj toliko dobrega od njih, da so rekli: »Nič napačen mož ni to.« Kadar je bilo za sosesko kaj govoriti, ustopili so se sosedje za Obrščaka in on je imel tačas samovoljo.