TRIINDVAJSETO POGLAVJE Že truplo moje bo trohnelo, in glej... pa kaj sem in kako, to pač ne bo ljudi skrbelo. Lermontov Čeravno smrt ni največje gorje, ki more človeka zadeti, pritegnil nam bode vendar vsak, da je zdravje največja dobrota. Tega je pač preverjen, kdor po dolgi bolezni prvič zopet stoji ozdravljen pod prostim nebom z nekim nepopisljivim občutkom, kakor da bi se danes rodil, kakor da bi bilo vse okrog njega novo in bolj prijazno ko kdaj pred.