Ali zraven vsega tega ni nikdar mislil, da bi bil ta človek kaj več kakor bistroglav in lokav mož, ki je znal morda nekaj iz samopridnosti ali pa iz posebnega veselja vlastito in čudovito živeti ter radoverne ljudi varati. Dasi bi mu ta ali óni prigodek, kdajšnje Martinkovo govorjenje in vedenje bilo lahko misel zbudilo, katere se je ta dan prepričal, vendar ni prišel do tega, bodisi da mu ni bilo mar ali pa da je z lastnimi rečmi imel preudarka dovolj. Nehoté mu je tedaj vstala človeštvu sploh znana slabost zvedavosti in, pozabivši, da je deseti brat bolan, dejal je: »Martinek, do danes te nisem poznal natanko.