Zato tudi Marička, vidé prijateljico jokati, ni mogla dolgo zadrževati solzice na trepalnici. Obe deklici ste sedeli potem precej časa tiho, le zdaj pa zdaj je Marička kaj vprašala, da bi govorico na druge reči napeljala, toda tudi njej se je videlo, da besedí zmanjkuje. Manica je v misli zadolbena zrla proti oblakom, ki so se trgali in vlekli proti gozdu.