A meni žálost se rodila, usoda kriva namenila mladosti cvetje neveselo. Pisemce, ki ga je v rokah imel, padlo mu je bilo na tla. Ni čul človeka, ki je prišel tiho po stezi ob potoku, postal za njegovim hrbtom in, vidé, da ga ne vidi, sklonil se po strani in tiho pobral papirček.