»Zdaj sem vas pa motila v kakih sladkih mislih. Tako ste bili utopljeni, da mi je bilo na mar, tiho odtegniti se. Samo ženska zvedavost, kaj ima pač tak mlad gospod, ki se mu veselo širni svet odpira, da glavo podpira in resno tu sedi, kakor bi bili vsi dobri ljudje pomrli, zadržala me je,« dejala je ona in se usedla ne daleč od mene na klopco.