Žena mu je bila umrla, otrók ni imel več ko eno hčer. Tako je bilo razen družinčetov na pošti samo četvero glav: poštar, dve deklici, kateri iz cerkve poznamo, in mlad, boječ gospodek, nesrečen ženij, ki je v kancliji sedeval in čakal, če se primeri, da kdo kaj prinese, ter užival lepo ime »ekspeditor«. Ko je Leon prišel omenjenega popoldne do pošte, ni bilo nobene žive duše nikjer videti razen velikega psa, ki je pred vežó na soncu ležal in, zagledavši tujca, počasi vstal, trikrat debelo zalajal in se mrmraje zopet ulegel.