Gotovo je hud, gotovo ni tako dober kot stara komtesa, ta me ne bode čakal, pognal me bode z žage, če mu brž ne plačam. Ta misel ga tako obsede, da ni mogel besedice spregovoriti, ko je pred Leonom stal. Šele ko ga je ta prijazno vprašal, česa bi rad, reče na pol tiho: »Gospod žlahtni, jaz sem vam dolžen.«