Potem oprta leseni kovčežič, v katerem je imel svoje teslo, balto, dleta, svedra in drugo; nasadi na desno laket svojo žagico, sivo glavo malo naprej pomoli in potuje po stezi preko vrta na žago k Šepcu rakev delat za njegovo umrlo mater. Stari Grahovec je dovolj sveta izkusil v svojih osemdesetih letih, da je ljudi poznal. Tudi o Šepcu se ni motil.