»Gospod, gospod, gospod, recite mu, da me naj pusti, ta suhokostec grdi, kaj me tepe?« tuli Neža in, videč, da je njen mučitelj od nje proč obrnil svojo pozornost proti prišlemu gospodu, skoči naglo na noge in beži kakih deset korakov, tam se pa ustavi in žuga obema nazaj s krvavo roko: »Bosta videla, kaj se pravi Nežo Rožmarinovo, hčer lepega očeta, tepsti!« »Krasti je mislila,« pripoveduje najemnik. »Kje in kaj?«