»Gospodična, jaz se vozim danes mimo zdravnika, glejte, kakor za šalo povabim ga s seboj, ko pojdem nazaj mimo tod.« »Jaz ga ne potrebujem, verjemite, da ne,« reče Pavlina in v mehkem glasu je bilo tudi prav majhno znamenje nevolje, tako da se ni upal več vanjo tiščati. Tudi njej je bilo tega malega izraza ostrosti, izvirajočega le iz velike razdraženosti n jenih trpečih živcev, takoj žal in pohitela je razgovor na druge misli spraviti z vprašanjem: »Ste li bili zadnje dni kaj z gospodom baronom skupaj?«