Njen mož, doslužen cesarski okrajni predstojnik, bil je umrl nekaj let potem, ko se je bil v mesto preselil. Penzija, katero je vdova zase in za svojo hčer dobivala, ni bila velika in, ker rajnki gospod Zlatovec ni znal na stran devati, bilo je tudi njeno gotovo imetje komaj imenovanja vredno. Vendar ženica ni hotela izseliti se iz stanovanja, v katerem je njen mož umrl, dasi so drugi hišni ljudje po pravici dejali, da je stanovanje s štirimi sobami za dve nepremožni ženski neumna baharija, in čeravno je sama videla, da preveč njenih gotovih prihodkov gre samo za prebivanje in kurjavo.