nova beseda iz Slovenije

Josip Jurčič: Cvet in sad, poved v sobesedilu:

In če je ta mož Leonu že takoj na prvi pogled dopadal, če se mu je dozdevalo, da ni tak človek, kakor so, »da jih je več«, rekel si je vendar za prvega s Prešernom sam pri sebi: Da je lepo, bi sodil, visoko čelo, vsak, ak bil bi nekakovi zapustil ga oblak; bile lepe bi usta, lep bil obraz bi bled, ak bil bi nekakovi preč nejevolje sled. Zdaj pa je z veseljem videl, da je novemu znancu med govorjenjem čisto prešel tisti »mrak« s čela in »nejevolja« z obraza, da sta se umaknila nekemu znamenju zadovoljnosti in miru, ki na oba kraja dobro deje, pripovedovalcu in njegovemu poslušalcu, tiste zadovoljnosti, ki jo le utegne imeti mož više stoječega, več obsegajočega duha, ako dobó koga, ki ga posluša in o katerem je preverjen, da ima zdrave pameti, dobrega srca in omike dovolj, da ga umeje. Marsikaj, kar je profesor izrekel, zdelo se je Leonu preostro, marsičesa drugemu ne bi pritrdil; kakor je pa on te reči povedal, videlo se je, da se ne dadó oporekati ni ometati.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA