Od vseh teh pogovorov nista slišala Leon in njegov sosed ne veliko več kakor posamezne reči. Profesor, ki je bil precej dolgo nekaj malo beseden, podal se je s časom, bodisi da mu je bil Leon čedalje bolj pogodu, ali pa da je tisto malo dobrega župnikovega vina, kar ga je pil, toliko moči imelo, da je postal boljše volje. Zabava se je od kraja plela o tem, kar je bilo najbližje in o čemer je Leon prav presodil, da bode učitelj odrasle mladine gotovo rad govoril: o šoli.