Hodi!« Ko je Tone iz hiše in veže korakal, slonel je zunaj ob zidu Blaž Mozol, katerega je bila mrzla voda iz Bistrice, s katero so mu glavo prali, zopet k življenju obudila. »O, Rajtguzen, Rajtguzen, kam pa greš, čakaj me no!« reče Blaž z bolno vinskim, slabim glasom.