Poljak je trenutek premišljal; potem pa je stopil k bratu in mu potegnil vezi raz roki. Oni si je s prosto desnico popravil in otipal krvavi robec, katerega so mu bili ovili okrog ranjenega čela, potem pa reče hlastno: »Malo vode mi daj, Štefan!« Izpil je velik kozarec na dušek.