»Malo prej se je ta stari lisjak, Jošt, potikal tu zunaj,« reče bolj tiho pisarju, »pa sedaj ga ni; menda je odšel, ka-li? Temu zlomku ne zaupam nič več kakor hrvatski kobili; oba je treba od sebe tiščati. In ta vrag nosi vse Grogi, kar zve od nas; ušesa pa ima, da več sliši, nego človek govori!«