Še zmerom si suh kakor drenov klin, ki je devet let v dimu visel, o ti ljubi moj Rajtguzen, Rajtguzen, ti konjski lišaj, ná, pojdi pit, Rajtguzen! Suh si pa res kakor kajžarska koza sušca meseca, Rajtguzen! Hejó!« S tem imenom počaščeni došli novi gost, nam že znani kobilar ali konjski mešetar Obloški Tonček, pride k mizi, spusti dolgi konjski bič ob sebi, da glasno na tla trkne, roko obriše ob grobosuknene hlače, ki so bile z usnjem obšite na sedlu in med koleni, kakor jih imajo jezdeški gosposki hlapci, prime ponudeno čašo, ovrti jo dvakrat in reče Blažu za prijateljski odzdrav: »Suh? Nu, ti se tudi ne moreš z mastjo bahati, Mozol.