»Jaz sem tajnik maršala Marmonta,« odgovori ta samosvestno in se obrne proti oknu. Obraz krčmarjev razklenil se je silo na dolgo; a pri vsem osupnjenju zaigrala mu je neka lisičja poteza na ustnah. »Ah, tajnik pri njegovi ekscelenci,« vzklikne hitro in se še enkrat prikloni, »dovolite ukazati, da vam postrežem; trudni ste gotovo; in prosim, sedite tu sem v zadnjo sobo; hladna je in nikdo vas ne bo motil!«