Danes popoldne sem šel mimo Bukovice in sem ugledal starega Prigoltnika na polju, turščico je osipal, saj poznaš še svojega starega, Peter? Ustavil sem se in dejal: 𠆭ober dan, oče, plevelna je, plevelna vaša turščica!’ Stari je zagodrnjal malo; e, sem dejal sam pri sebi, vprašaj ga kaj drugega, da bo boljše volje, ter sem rekel na glas: ‚Kje imate pa svojega gospoda, vašega Petra, ki za gospoda študira?’