Bela Ovca je videla bridkost Ostrorogega Jelena, ki ne more tvegati spopada z vzhodnjaki. Da ga opogumi, ga je opomnila na belega bobra, ki je doslej očividno bedel nad usodo rodu Ostrorogovcev: »Pa si se kaj ustavil, veliki gospodar, na skali sredi potoka na koncu Dolge doline?«