Jelen je držal v roki ovelo leskovo vejo in kdaj pa kdaj pazno odganjal muhe nagemu dečku, na katerega je bil navezan, kakor doslej ni bil na nobenega izmed svojih otrok. Kar vedno ga je hotel imeti poleg sebe. Najrajši je slutil, da Zorna ne bo več rodila, čeprav se ji ni še zaprlo telo, in da bo Škrjanček ostal njegov najmlajši otrok.