Še vedno ves omotičen, je Ostrorogi vstal, odtaval v kočo in se zavlekel na ležišče poleg Jezerne Rože. Žena ‒ takrat je imel samo še njo ‒ je stisnila otroka k sebi, pa je bil on kar gotovo precej bolj nebogljen kakor pa dojenec. Kako in kdaj je zaspal, drugo jutro ni vedel.