Kar z obraza mu je bral, da mu je hotel prihiteti na pomoč, pa ‒ hvala belemu bobru ‒ da se je Vitorogi motil in njegovo kolišče še vedno stoji nedotaknjeno. Ovna in njegove sinove je ob jutranji zori Ostrorogi Jelen povabil v svojo veliko kočo. Ves dan jih je gostil, dokler jim ni bilo treba odveslati proti domu.