Tlelo je štorovje in korenine, kakor bi se hotel ogenj zagristi v zemljo. Ostrorogi se je Ovna odkrito razveselil. Kar z obraza mu je bral, da mu je hotel prihiteti na pomoč, pa ‒ hvala belemu bobru ‒ da se je Vitorogi motil in njegovo kolišče še vedno stoji nedotaknjeno.