Sedel je k ognjišču in čakal, čeprav se mu je od slabosti temnilo pred očmi. Jelša je molče s kresilnikovim nožičem iztrebljala ribe. Z obrazom je bila spet skoraj ves čas obrnjena proti ognju, da je s prekastim očesom mogla opazovati Brkatega Soma, za katerega se je bala, da se zdaj zdaj opoteče in zgrmi s klopi na tla.