Še preden sta šla pogledat v Stransko dolino za bobri, se je Premeteni Navihanec nalašč prav takrat zadrsal po pristajnem mostu navzdol, ko je Tankonoga Čaplja nesla iz drevaka velik vrč vode na glavi. Natočila jo je bila pri studencu pod hribom, vrh katerega je stal razgledni hrast. Naredil se je, kakor da bi mu bilo spodrsnilo, pa je namenoma padel in se zvalil Čaplji prav pod noge.