»Janez, bodi zmerom Trlep, moški in pošten!« se je očetu lomil glas, ko je roko podržal na sinovi glavi. »Ko te dajem iz hiše, ti želim sreče in zdravja in da bi se tvoje dobro ime brez madeža vračalo na dom starih Trlepov! Tako si tudi posihmal ostanemo eno.«