Zdaj se je tudi gospod Boštjan prismolil ob Minko. »Minkec, ali si huda?« jo je poredno ogovoril. »Če bi bili že ondan vprašali drugače, ne tako zviška in nenadoma, bi se bila že kako pomenila.« »Jaz, glej, sem pa vendar še zmerom tako naglih misli in te spet vprašam, kakor sem te tačas.«