»Bogastvo je včasih res sreča,« si je Radoh samovšečno gladil brado, »sicer pa malo dobrega da, samo velike skrbi ima.« »Za desetega brata bo pa le prav, če bo res kaj deležen grofove bogatije,« je Trlep rekel in začel siliti, da bi šli dalje. »Pater opat bi nemara zameril, če bi mudili preveč.«