»V Stično pojdemo,« je Trlep obračal pogovor, »predolgo se ne smemo muditi.« »Kako solzo medice bi pa le kljunili, da boste laže hodili,« je Radoh dejal in zavpil venkaj: »Tončka, žvižgaj, ko točiš, sicer nič ne ostane za nas!« A Tončka se je že prismehljala z velikim vrčem.