»Tlačani veliko trpijo za lakoto,« je opat začel, »a sam večni Bog vedi, kaj še bo, saj suša preti s prav slabo letino.«
»Vulgus umbrarum ‒ tlačani morajo pač potrpeti, če jih Bog tepe z nadlogo,« je pater plemič z desnice pripomnil; na skrbi je imel samostansko žitnico, bal se je zanjo, pater opat jo preveč prazni za stradajoče tlačane. »Že ondan smo jim razdelili dvajset tovorov ovsa, zmesnega žita in moke.«